Trije ribniki

v mestnem parku

Maja 1907 je izdelal načrte za kopališče ob Treh ribnikih inženir Hans Dirnböck iz Gradca.

Iz načrta so razvidna kopališča za moške, ženske in otroke – slednje je bilo na severnem koncu ribnika. Dno in pregrade med kopališči si bile predvidene iz lomljenega kamna, kopališko stavbo pa si je načrtovalec zamislil kot pritlično. Voda bi v ribnik dotekala preko petih slapov z višine 3 do 4 metrov in šestih ali osmih manjših slapov. Naredili so obširne preiskave vode in ugotovili, da je sposobnost samoočiščevanja v ribniku celo večja kot pri tekočih vodah.

Največji problem so bile alge oziroma njihovo cvetenje, kar bi kalilo vodo, ne bi pa škodilo zdravju kopalcev. Ubadali so se z mislijo, da bi dno ribnika in stene betonirali in tako preprečili pojav alg. Dejansko je bila voda v ribniku zelo čista, saj je dotekala neoporečna voda. Poleti je imela temperaturo od 19 do 22º Celzija, tako da bi kopalna sezona trajala od srede maja do srede septembra.

Ob večerih so nameravali prirejati promenadne koncerte, električno bi z barvno svetlobo osvetlili vodne in pajčolanske slapove. Nameravali so uvesti celo vstopnino. Projekt je bil takrat daleč najluksuznejši od vseh. Celotni stroški izgradnje kopališča in stranskih prostorov bi znašali približno 120.000 avstro-ogrskih kron. Do uresničitve ni nikoli prišlo.

Wikipedia

Prispevaj svoj spomin in fotografijo


Polja označena z * so obvezna